V ustni votlini se nahaja do 800 različnih vrst bakterij, od katerih so mnoge kariogene. Cilj dobre ustne higiene je odstranitev teh bakterij iz ustne votline, preden poškodujejo sklenino in povzročijo vnetje dlesni. Ključno je redno, učinkovito in dovolj dolgo ščetkanje zob z dobro zobno ščetko, ki ne sme poškodovati sklenine ali dlesni.
Osnovni princip ščetkanja je, da fina zaobljena vlakna pridejo v kontakt s plakom in ga fizično odstranijo z mesta, kjer se pritrjuje. Večkrat premaknemo glavo zobne ščetke gor in dol ali krožno naokrog, bolj učinkovito je čiščenje.
Povprečna oseba čisti svoje zobe približno eno minuto (kar se nekaterim pogosto zdi zelo dolg čas), pri tem glava ščetke naredi približno 360 gibov na minuto. Električne zobne ščetke so proces čiščenja zob olajšale, saj povprečna električna zobna ščetka naredi od 5.000 do 10.000 gibov na minuto, kar pomeni 10 do 30-krat večji učinek ob predpostavki, da vsak gib doseže novo točko nedotaknjenega plaka na zobu.
Po letu 1990 so se pojavile takoimenovane “sonične” zobne ščetke, ki se premikajo še hitreje – od 15.000 do 40.000 gibov na minuto; ime “sonične” so dobile, ker vibrirajo s frekvenco, ki je v človekovem slušnem območju.
V enakem času pa se je pojavila tudi ideja “ultrazvočne” zobne ščetke, ki je radikalno drugačna od “sonične” ščetke. Prvo ultrazvočno zobno ščetko “Ultima™” je v ZDA razvil in patentiral Robert Bock, FDA (ameriški vladni urad za zdravila in prehrano) pa jo je odobril leta 1992. Zobni ščetki Ultima™ so odobrili delovanje s frekvenco 1,6 MHz ali s 192.000.000 gibov na minuto – skoraj 5000-krat več gibov kot običajne sonične zobne ščetke. Ultrazvočna zobna ščetka druge generacije je “Ultrasonex®”, ki jo je nasledila ultrazvočna zobna ščetka tretje generacije “Megasonex®”.
Ultrazvok se v medicini uporablja že več kot 50 let, različne frekvence in moči omogočajo uporabo v slikovni diagnostiki, pri zdravljenju poškodb, za pospeševanje absorbcije zdravil v tarčnih organih, pri odstranjevanju zobnega kamna itd.
Enaka frekvenca 1.6 MHz, ki jo je FDA leta 1992 odobrila za uporabo pri zobnih ščetkah, se uporablja tudi za pospeševanje preraščanja zlomov kosti (Low intensity pulsed ultrasound). Pri tem tipu ultrazvoka je ključna varnostna omejitev, da ultrazvok v celotnem času uporabe ne segreje okolnega tkiva za več kot 1°C, kar je bilo v zadnjih 25. letih v mnogih študijah potrjeno in dokumentirano.
Leta 1999 je Medicinska in dentalna univerza iz Tokia objavila ugotovitev, da ultrazvok brez dodanih vibracij z razdalje 5 mm od sklenine uspe razbiti verižice bakterij na posamezne koke in tako onemogoči plaku pritrjevanje na površino zoba (1).
 |
 |
| PRED ULTRAZVOKOM: verižice bakterij pred izpostavljenostjo ultrazvoku (1) | PO ULTRAZVOKU: razpad verižic bakterij po izpostavljenosti ultrazvoku (1) |
Od takratne objave so dokazi o koristnem delovanju ultrazvočnih zobnih ščetk dobro dokumentirani.
1. Shinada K, Hashizume L, Teraoka K, Kurosaki, N. Effect of ultrasonic toothbrush on Streptococcus mutans. Japan J. Conserv. Dent. 1999; 42 (2): 410-417.
Oglasno sporočilo